Ogroženost opraševalcev: v Evropi izumrtje grozi kar četrtini vrst čmrljev
Zadnja desetletja opažamo hitro upadanje števila opraševalcev, zato je ponekod v svetu že ogrožena kmetijska pridelava. V Evropi npr. grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, pri polovici vrst pa velikost populacij upada.
Vzrok so spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje
Eden glavnih razlogov za ogroženost opraševalcev je pomanjkanje hrane. Mnogi travniki so vedno bolj gnojeni, zgodaj in pogosto košeni, tako da na njih zacveti kvečjemu regrat, večji del leta pa so brez cvetja. Opraševalci potrebujejo hrano od pomladi do jeseni, zato kratko obdobje cvetenja regrata ne zadostuje. Ponekod pa so travnike zamenjale velike njive monokultur. Na razpoložljivost hrane negativno vplivajo tudi podnebne spremembe. Poznopomladanske pozebe in poletne suše škodijo cvetenju.
Ogrožajo jih tudi pesticidi, še posebej ob nepravilni uporabi. Najbolj znane so množične zastrupitve medonosnih čebel, ki pa jih je zadnja leta v Sloveniji manj. Pesticidi ogrožajo tudi divje opraševalce, le da to veliko težje opazimo, saj živijo bolj odmaknjeno.
Opraševalci imajo tudi različne bolezni. Pri medonosni čebeli je najbolj znana varoza, ki jo povzroča zajedavska pršica. Divjih opraševalcev ne zajeda, vendar imajo divje čebele številne druge bolezni. Širijo se lahko tudi zaradi uvažanja čmrljev. Uvažanje je problematično tudi zaradi križanja uvoženih čmrljev z domorodnimi.
Divji opraševalci se soočajo še s težavo, ki je medonosna čebela nima. To je pomanjkanje primernih mest za gnezdenje. Veliko gnezd čmrljev uničijo (povozijo) kmetijski stroji. Mejic, kjer bi lahko varno gnezdili, pa je vse manj. Mnoge čebele samotarke so včasih gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glavni gradbeni material. Zardi drugačnega načina gradnje te možnosti danes ni več.
Spremembe v okolju so za divje opraševalce še veliko bolj usodne kot za medonosno čebelo, saj jih ne moremo hraniti in zdraviti, so bolj izpostavljeni pesticidom in jim primanjkuje mest za gnezdenje.
Divji opraševalci so bolj izpostavljeni pesticidom
Divji opraševalci so zaradi drugačnega načina življenja lahko pesticidom celo bolj izpostavljeni kot medonosna čebela. Čebelja matica namreč nikoli ne nabira hrane, zato ni v neposrednem stiku s pesticidi. Nasprotno pa matice čmrljev in samice čebel samotark same nabirajo hrano, zato je izpostavljenost veliko večja. Poleg tega so čmrlji dejavni tudi zgodaj zjutraj in pozno zvečer, zato so pesticidom bolj izpostavljeni tudi ob prezgodnjem večernem ali prepoznem jutranjem škropljenju.
Video
»Pomagajmo opraševalcem!«
Posenetek predavanja
»Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark«
Čmrljica na družbenih omrežjih: