Skupaj gradimo opraševalcem prijaznejši svet!
Namen Društva Čmrljica je ozaveščanje o pomenu, pestrosti, ogroženosti in varstvu opraševalcev, raziskovanje opraševalcev ter povezovanje raziskovalcev in ljubiteljev opraševalcev.
Postanite naš član
Tudi vi lahko pomagate pri gradnji opraševalcem prijaznejšega sveta. Društvo lahko podprete s članstvom ali donacijo.
Projekt: Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega
Projekt »Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega« odpira vrtove naravi. Vrtovi namreč niso le okras, prostor počitka in preživljanja prostega časa, ampak so obenem lahko tudi zakladnica biotske pestrosti. Namen projekta je občane spodbuditi, da bi vrtove urejali naravi bolj prijazno in dobili pri tem ustrezno strokovno podporo...
Izšla druga številka Brenčača
Drugo številko Brenčača posvečamo čebelam samotarkam. Na enem mestu smo zbrali zanimivosti iz njihovega življenja, pregled težav, s katerimi se soočajo, in predstavimo, kako jim lahko pomagamo. Predstavljamo tudi družine in rodove čebel samotark in pogovor z dr. Andrejem Gogalo.
Pru čmru (monitoring čmrljih matic) tudi v letu 2025
Društvo Čmrljica je pomladi 2024 začelo z akcijo občanske znanosti namenjene zbiranju podatkov o opažanjih čmrljih matic Pru čmru. Akcija poteka tudi letos in sicer do konca aprila 2025. V akciji lahko sodelujete tako, da sporočate, kdaj in kje ste spomladi videli čmrlje matice (ne samo prve) in na katerih rastlinah.
Društveno glasilo Brenčač
Prvo številko Brenčača posvečamo čmrljem. Na enem mestu smo zbrali zanimivosti iz njihovega življenja, pregled težav, s katerimi se soočajo, in predstavimo, kako jim lahko pomagamo. Na koncu vas povabimo tudi k opazovanju čmrljev, pri čemer vam bo v pomoč predstavitev nekaterih pogostejših in/ali lažje prepoznavnih vrst.
Opraševalci
Najbolj znana opraševalka je kranjska čebela. Je pomembna, vendar še zdaleč ni edina. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu namreč opravijo divji opraševalci.
Pomen opraševalcev
Opraševanje žuželk zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za kmetijstvo, torej pridelavo hrane, kot za naravo oziroma za biotsko pestrost.
Čmrlji – opraševalci za vsako vreme
Ena glavnih posebnosti in prednosti čmrljev je, da oprašujejo tudi v slabem vremenu, torej v mrazu, dežju in vetru, ko medonosna čebela ni dejavna.
Čebele samotarke – neutrudne opraševalke
Tudi čebele samotarke so izvrstne opraševalke. Ena čebela samotarka lahko opravi delo stotih medonosnih čebel. Razlog za večjo učinkovitost je način prenašanja cvetnega prahu.
Kranjska čebela – najbolj znana opraševalka
V Sloveniji več kot 11.000 čebelarjev, gostota čebeljih družin pa je ena največjih v Evropi. Vendar pa kranjska čebela divjih opraševalcev kljub številčnosti ne more nadomestiti.
Drugi opraševalci
Cvetove obiskujejo tudi druge žuželke kot so muhe trepetavke, metulji, hrošči in ose.
Ogroženost opraševalcev
Zadnja desetletja opažamo hitro upadanje števila opraševalcev, zato je ponekod v svetu že ogrožena kmetijska pridelava. V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev.
Varovanje opraševalcev
Varovanje opraševalcev vključuje zagotavljanje hrane, prostora za gnezdenje in zdravega okolja. Vse to lahko zagotovimo tudi v današnji kmetijski krajini, na vrtu in v mestih.
Publikacije in videi o opraševalcih
Zbirka prosto dopstopnih publikacij in videov o opraševalcih.
Čmrljica na družbenih omrežjih: